Katjn blog: Včasih moramo iti ven iz cone udobja, da najdemo novo strast
To lahko potrdim z mojo udeležbo salsa festivala za kar se mi je zdelo, da sem že nekoliko prestara oziroma, da je to namenjeno predvsem tistim, ki stalno plešejo in se udeležujejo zabav ter festivalov.
Salso ljubiteljsko plešem že nekaj let, vendar na festivalu še nisem bila nikoli prej. Naše dva učitelja salse nas stalno spodbujata, da bi se morali udeležiti več salsa zabav in predvsem festivalov, če želimo napredovati in se učiti novih tehnik in stilov. Večina mojih “sošolcev” je bistveno mlajših od mene, hodijo na festivale in zato tudi vidno hitreje napredujejo. "Zdaj je prava priložnost", sem si rekla, ker je tako velik festival v našem kraju," in se prijavila. Pravzaprav se sploh nisem zavedala, da sem se prijavila na enega največjih salsa festivalov v Evropi.
Po odplesanem vikend festivalu lahko rečem, da mi je žal, da se nisem udeležila že kakšenga festivala prej. Imeli smo dva dni najboljših salsa učiteljev iz celega sveta, veliko njih se udeležuje tudi tekmovanj, kjer so med najboljšimi. Imeli smo kar 8 ur dnevno možnost izbire učnih ur v treh različnih dvoranah, z tremi tehnikami plesa. Salsa, batchata in kizomba. To so latinski plesi, ki so se v zadnjih letih zelo prijeli tudi v Evropi in predstavljajo izvrstno “telovadbo,” kot tudi razvedrilo in zabavo. Izkoristila sem prav vsako uro učenja z najboljšimi plesnimi učitelji, absorbirala njihovo znanje, gibanje in tehniko in kjub temu, da zvečer skoraj nisem čutila svojih stopal, bila nadvse navdušena in srečna. Ples me res osrečuje, je super kombinacija športne aktivnosti, druženaj in spoznavanja ljudi ter pomaga celo pri mentalni spodbuditvi spomina. Ko plešem, se zabavam in pozabim na vse probleme. Pravzaprav moram misliti na gibe stopal, telesa, rok in glave in ne ostane kaj dosti časa, da bi mislila še na kaj drugega.
Po delavnicah smo imeli zvečer še gala party, kjer sem lahko občudovala najboljše plesalce in nekajkrat bila deležna tudi povabila na plesišče od res dobrih plesalcev. Čeprav sem imela v začetku kar malo treme in nelagodja pred boljšimi plesalci sem kmalu ugotovila, da je to najboljša priložnost, da svoje znanje nadgradim. In se prepustila vodenju plesalcev, ter kjub malim napakam, bila zadovoljna s svojim plesanjem. In tako se je v nedeljo ponovil še en dan z delavnicami in večerno zabavo, ki pa se jo nisem mogla več udeležiti. Utrujenost je bila prevelika. Zato pa je prijal počitek pred tv-jem in absolutni mir in sreča v meni po krasnem odplesanem vikendu.
Srečna sem ugotovila, da moram iti večkrat iz svoje cone udobja in poskusiti nove stvari oziroma stvari ali aktivnosti, ki sem mislila, da niso več za mene.
Kako pa naj vemo, če ne poskusimo?
Lp,
Katjn blog: Včasih moramo iti ven iz cone udobja, da najdemo novo strast
To lahko potrdim z mojo udeležbo salsa festivala za kar se mi je zdelo, da sem že nekoliko prestara oziroma, da je to namenjeno predvsem tistim, ki stalno plešejo in se udeležujejo zabav ter festivalov.
Salso ljubiteljsko plešem že nekaj let, vendar na festivalu še nisem bila nikoli prej. Naše dva učitelja salse nas stalno spodbujata, da bi se morali udeležiti več salsa zabav in predvsem festivalov, če želimo napredovati in se učiti novih tehnik in stilov. Večina mojih “sošolcev” je bistveno mlajših od mene, hodijo na festivale in zato tudi vidno hitreje napredujejo. "Zdaj je prava priložnost", sem si rekla, ker je tako velik festival v našem kraju," in se prijavila. Pravzaprav se sploh nisem zavedala, da sem se prijavila na enega največjih salsa festivalov v Evropi.
Po odplesanem vikend festivalu lahko rečem, da mi je žal, da se nisem udeležila že kakšenga festivala prej. Imeli smo dva dni najboljših salsa učiteljev iz celega sveta, veliko njih se udeležuje tudi tekmovanj, kjer so med najboljšimi. Imeli smo kar 8 ur dnevno možnost izbire učnih ur v treh različnih dvoranah, z tremi tehnikami plesa. Salsa, batchata in kizomba. To so latinski plesi, ki so se v zadnjih letih zelo prijeli tudi v Evropi in predstavljajo izvrstno “telovadbo,” kot tudi razvedrilo in zabavo. Izkoristila sem prav vsako uro učenja z najboljšimi plesnimi učitelji, absorbirala njihovo znanje, gibanje in tehniko in kjub temu, da zvečer skoraj nisem čutila svojih stopal, bila nadvse navdušena in srečna. Ples me res osrečuje, je super kombinacija športne aktivnosti, druženaj in spoznavanja ljudi ter pomaga celo pri mentalni spodbuditvi spomina. Ko plešem, se zabavam in pozabim na vse probleme. Pravzaprav moram misliti na gibe stopal, telesa, rok in glave in ne ostane kaj dosti časa, da bi mislila še na kaj drugega.
Po delavnicah smo imeli zvečer še gala party, kjer sem lahko občudovala najboljše plesalce in nekajkrat bila deležna tudi povabila na plesišče od res dobrih plesalcev. Čeprav sem imela v začetku kar malo treme in nelagodja pred boljšimi plesalci sem kmalu ugotovila, da je to najboljša priložnost, da svoje znanje nadgradim. In se prepustila vodenju plesalcev, ter kjub malim napakam, bila zadovoljna s svojim plesanjem. In tako se je v nedeljo ponovil še en dan z delavnicami in večerno zabavo, ki pa se jo nisem mogla več udeležiti. Utrujenost je bila prevelika. Zato pa je prijal počitek pred tv-jem in absolutni mir in sreča v meni po krasnem odplesanem vikendu.
Srečna sem ugotovila, da moram iti večkrat iz svoje cone udobja in poskusiti nove stvari oziroma stvari ali aktivnosti, ki sem mislila, da niso več za mene.
Kako pa naj vemo, če ne poskusimo?
Lp,
Sorodni:
Povezane novice
Živjo, že nekaj tednov sem napisala, da letos bom resnično naredila velik premik na področju zdravja, samozavesti in hujšanja nasploh. Najbolj vesela sem, da sem našla nekoga, ki gre čez ta proces z menoj.