Katja: Moje nepredvidljivo potovanje po Filipinih [skok iz območja udobja)

Pred kratkim sem se vrnila s potovanja po Filipinih, ki je bilo za mene eno najbolj nepredvidljivih potovanj. Za vedno si bom zapomnila, kolikokrat sem morala zapustiti območje udobja in se sprijazniti s situacijo. Na čase je bilo zelo naporno, ampak sem zelo ponosna nase, ker sem mirno odreagirala, šla preko sebe in bila povsem pomirjena. S tem potovanjem sem se veliko naučila, predvsem o sebi. Umik iz cone udobje iz tega razloga priporočam prav vsem.

Prvič sem šla na potovanje povsem sama, brez hčere in mojih prijateljev, s katerimi ponavadi zadnja leta potujem. No, ne čisto sama, prijavila sem se preko kajtarske šole, ki organizira potovanja, in tudi vedela za nekaj ljudi, ki sem jih v preteklosti že srečala na kakšnem kajtarskem potovanju.

 

Kljub temu me je takoj po prijavi začelo stiskati. Skrbelo me je veliko stvari in naredila sem dramo v svoji glavi že pred potovanjem, pa niti ne vem zakaj.

Črne scenarije sem imela v glavi do dneva odhoda. Tisti dan pa sem bila presenetljivo mirna, čeprav so nam še 24 ur pred odhodom prestavili oziroma odpovedali let. Leteli naj bi preko Kitajske in zaradi korona virusa Filipinci niso pustili nobenega leta iz Kitajske. 

Kompliciralo se je in tudi samo potovanje je trajalo neskončno dolgo. Po 3 avionskih letih in 37 urah smo prileteli v glavno mesto Manile in upala sem, da si bomo odpočili in naslednji dan šli naprej. A je naš postanek v hotelu trajal samo dve uri in že smo morali naprej.

 

Bila sem utrujena in izmučena, kot vsi ostali, ampak dejstvo je, da pri potovanjih v skupini nejevolja in nerganje ne peljeta nikamor, temveč le vzpodbudita slabo voljo pri ostalih, zato nisem dovolila, da bi moja slaba volja vplivala na druge.

 

Imeli smo še en let do otoka Boracay, kjer smo en dan čakali na trajekt. Otok je res slikovit in lep, vendar se zaradi utrujenosti nisem kaj dosti ozirala na to, saj sem si želela le poštenega spanca. Nekako sem preživela tisti dan na plaži ter se zvečer z ostalimi vkrcala na ladjo. Po 4 urah smo prišli do naše destinacije - otoka Mindoro. Nastanili smo se v malem resortu, sredi jungle ob morju in šli spat.

 

 

Naslednji dan smo šele zares videli, kje smo nastanjeni in bilo je lepo. Imeli smo majhen zaliv samo za nas. Takoj smo pa videli , da je veter nenormalno močan in res bilo je od 30-40 knt, kar so že izredni pogoji za kajtanje. Pri kajtanju je sicer dobro, da je veter dober in močan ampak tako močnega, kot je bil tukaj, še nisem nikjer prej doživela. 

Bilo je ekstremno. Določeno nevarnost predstavlja premočan veter pri dvigovanju in spuščanju kajtev, zato smo ponavadi pomagali drug drugemu, ker nas je kar dvigovalo. Posledica močnega vetra so tudi valovi, ki pa so mi bili izredno všeč in zato me je močan veter pomiril in dajal navdih za kajtanje preko valov. 

 

Naleteli smo tudi na nekaj drugih posebnosti, ki bi jih rada izpostavila.

 

JEŽI

Vsepovsod so bili v vodi ogromni ježi z dolgimi bodicami , ki so predstavljali veliko nevarnost v primeru padca v vodo (jaz sem imela srečo, da nisem nobenega oplazila oziroma padla ali stopila nanj), je bilo pa kar nekaj ljudi iz naše družbe, ki so dobili ježe v stopala, stegno, noge ... Prizadete dele telesa so morali namakati v posebni kislini, saj je menda to najboljši način, da gredo ven.

 

NEPREDVIDLJIVOST

Potovanje z lokalci so bila nepredvidljiva. Potovali smo z ladjicami, ki so sestavljene iz babusovih palic. Zelo so se majale in po vsej verjetnosti so jih nazadnje pregledali kar nekaj let nazaj. Zgodilo se nam je, da smo obstali s pokvarjenim motorjem sredi odprtega morja, na valovih preko 5 metrov in "flotatli" sem in tja brez rezervnega načrta. Seveda smo se na koncu znašli, skupaj popravili motor in se vrnili v resort.

 

PREVAŽANJE S TUK-TUKI IN UMAZANI TRAJEKTI

Prevažanje s tuk-tuki je bilo nekaj posebnega. So zelo majhni, najverjetneje registrirani za 3 ali 4 ljudi. Nas je bilo 7 in še prtljago smo imeli. 

Trajekti so zelo umazani, kar zelo neprijetno vpliva na celotno izkušnjo.

 

KOPANJE NA SLAPOVIH - Z MAČETO

Vsi smo si želeli kopati na sanjskih slapovih. Bili pa smo zelo presenečeni, ker nas je do tja pospremil lokalni vodič z mačeto. Po pol ure sprehajanja po džungli, smo prišli tja. Vprašali smo ga, zakaj nosi mačeto in je rekel, da nas mora varovati pred nevarnimi kobrami, divjimi svinjami in opicami, ki vsak dan napadajo ljudi.

 

BIVANJE NA OTOŠKU V ŠOTORU

Mislila sem, da bo to ena izmed najtežjih preizkušenj, saj zelo težko zaspim. Nisem si niti predstavljala, kako bo. Na koncu je bila to super izkušnja, še zlasti, ker smo si pred spanjem naredili taborni ogenj, plesali in pili okoli ognja ter se tako počasi proti jutru spravili spat v šotorčke. In kljub temu, da so bile razmere daleč od pričakovanih, me te stvari sploh niso več tako motile. Privadila sem se na svoj šotor, si naredila prijetno vzdušje, pod telo podložila vse stvari, ki sem jih imela in zaspala. 

 

KAJTANJE NA ODPRTEM MORJU JE LAHKO NEVARNO

Kajtanje na odprtem morju je predstavljal poseben izziv zaradi izrednega vetra in valov – ampak sem uspela in si dopovedovala, da moram ostati mirna in začela uživati. Bilo je nepozabno.

 

PITJE PIVA

Za marsikoga pitje piva ni izziv. :) A zame je bilo to nekaj posebnega, ker nikoli ne pijem piva. A ker so ga vsi drugi pili in ostalih pijač ni bilo možno dobiti (razen lokalnega ruma), sem ga začela piti in postalo mi je všeč.

 

Tako se je moje potovanje, ki je bilo seveda zelo prijetno, avanturistično in nenavadno, zabeležilo v moj spomin predvsem po tem, sem se morala velikokrat soočiti s strahom. Ugotovila sem, da zmorem iti preko njega in lastnih predsodkov, zato mi je tudi uspelo.

 

In to je tisto kar mi je dalo še posebno moč takrat in sedaj. Sem bolj odločna in pomirjena in komaj čakam, da grem ponovno sama na potovanje. Želim si avanturističnih podvigov, ki me bodo povlekli iz cone udobja, ker vem, da bo nepozabno, kot je bilo sedaj. Nič več me ne more presenetiti. Haha.

 

 

Katja: Moje nepredvidljivo potovanje po Filipinih [skok iz območja udobja)

Pred kratkim sem se vrnila s potovanja po Filipinih, ki je bilo za mene eno najbolj nepredvidljivih potovanj. Za vedno si bom zapomnila, kolikokrat sem morala zapustiti območje udobja in se sprijazniti s situacijo. Na čase je bilo zelo naporno, ampak sem zelo ponosna nase, ker sem mirno odreagirala, šla preko sebe in bila povsem pomirjena. S tem potovanjem sem se veliko naučila, predvsem o sebi. Umik iz cone udobje iz tega razloga priporočam prav vsem.

Prvič sem šla na potovanje povsem sama, brez hčere in mojih prijateljev, s katerimi ponavadi zadnja leta potujem. No, ne čisto sama, prijavila sem se preko kajtarske šole, ki organizira potovanja, in tudi vedela za nekaj ljudi, ki sem jih v preteklosti že srečala na kakšnem kajtarskem potovanju.

 

Kljub temu me je takoj po prijavi začelo stiskati. Skrbelo me je veliko stvari in naredila sem dramo v svoji glavi že pred potovanjem, pa niti ne vem zakaj.

Črne scenarije sem imela v glavi do dneva odhoda. Tisti dan pa sem bila presenetljivo mirna, čeprav so nam še 24 ur pred odhodom prestavili oziroma odpovedali let. Leteli naj bi preko Kitajske in zaradi korona virusa Filipinci niso pustili nobenega leta iz Kitajske. 

Kompliciralo se je in tudi samo potovanje je trajalo neskončno dolgo. Po 3 avionskih letih in 37 urah smo prileteli v glavno mesto Manile in upala sem, da si bomo odpočili in naslednji dan šli naprej. A je naš postanek v hotelu trajal samo dve uri in že smo morali naprej.

 

Bila sem utrujena in izmučena, kot vsi ostali, ampak dejstvo je, da pri potovanjih v skupini nejevolja in nerganje ne peljeta nikamor, temveč le vzpodbudita slabo voljo pri ostalih, zato nisem dovolila, da bi moja slaba volja vplivala na druge.

 

Imeli smo še en let do otoka Boracay, kjer smo en dan čakali na trajekt. Otok je res slikovit in lep, vendar se zaradi utrujenosti nisem kaj dosti ozirala na to, saj sem si želela le poštenega spanca. Nekako sem preživela tisti dan na plaži ter se zvečer z ostalimi vkrcala na ladjo. Po 4 urah smo prišli do naše destinacije - otoka Mindoro. Nastanili smo se v malem resortu, sredi jungle ob morju in šli spat.

 

 

Naslednji dan smo šele zares videli, kje smo nastanjeni in bilo je lepo. Imeli smo majhen zaliv samo za nas. Takoj smo pa videli , da je veter nenormalno močan in res bilo je od 30-40 knt, kar so že izredni pogoji za kajtanje. Pri kajtanju je sicer dobro, da je veter dober in močan ampak tako močnega, kot je bil tukaj, še nisem nikjer prej doživela. 

Bilo je ekstremno. Določeno nevarnost predstavlja premočan veter pri dvigovanju in spuščanju kajtev, zato smo ponavadi pomagali drug drugemu, ker nas je kar dvigovalo. Posledica močnega vetra so tudi valovi, ki pa so mi bili izredno všeč in zato me je močan veter pomiril in dajal navdih za kajtanje preko valov. 

 

Naleteli smo tudi na nekaj drugih posebnosti, ki bi jih rada izpostavila.

 

JEŽI

Vsepovsod so bili v vodi ogromni ježi z dolgimi bodicami , ki so predstavljali veliko nevarnost v primeru padca v vodo (jaz sem imela srečo, da nisem nobenega oplazila oziroma padla ali stopila nanj), je bilo pa kar nekaj ljudi iz naše družbe, ki so dobili ježe v stopala, stegno, noge ... Prizadete dele telesa so morali namakati v posebni kislini, saj je menda to najboljši način, da gredo ven.

 

NEPREDVIDLJIVOST

Potovanje z lokalci so bila nepredvidljiva. Potovali smo z ladjicami, ki so sestavljene iz babusovih palic. Zelo so se majale in po vsej verjetnosti so jih nazadnje pregledali kar nekaj let nazaj. Zgodilo se nam je, da smo obstali s pokvarjenim motorjem sredi odprtega morja, na valovih preko 5 metrov in "flotatli" sem in tja brez rezervnega načrta. Seveda smo se na koncu znašli, skupaj popravili motor in se vrnili v resort.

 

PREVAŽANJE S TUK-TUKI IN UMAZANI TRAJEKTI

Prevažanje s tuk-tuki je bilo nekaj posebnega. So zelo majhni, najverjetneje registrirani za 3 ali 4 ljudi. Nas je bilo 7 in še prtljago smo imeli. 

Trajekti so zelo umazani, kar zelo neprijetno vpliva na celotno izkušnjo.

 

KOPANJE NA SLAPOVIH - Z MAČETO

Vsi smo si želeli kopati na sanjskih slapovih. Bili pa smo zelo presenečeni, ker nas je do tja pospremil lokalni vodič z mačeto. Po pol ure sprehajanja po džungli, smo prišli tja. Vprašali smo ga, zakaj nosi mačeto in je rekel, da nas mora varovati pred nevarnimi kobrami, divjimi svinjami in opicami, ki vsak dan napadajo ljudi.

 

BIVANJE NA OTOŠKU V ŠOTORU

Mislila sem, da bo to ena izmed najtežjih preizkušenj, saj zelo težko zaspim. Nisem si niti predstavljala, kako bo. Na koncu je bila to super izkušnja, še zlasti, ker smo si pred spanjem naredili taborni ogenj, plesali in pili okoli ognja ter se tako počasi proti jutru spravili spat v šotorčke. In kljub temu, da so bile razmere daleč od pričakovanih, me te stvari sploh niso več tako motile. Privadila sem se na svoj šotor, si naredila prijetno vzdušje, pod telo podložila vse stvari, ki sem jih imela in zaspala. 

 

KAJTANJE NA ODPRTEM MORJU JE LAHKO NEVARNO

Kajtanje na odprtem morju je predstavljal poseben izziv zaradi izrednega vetra in valov – ampak sem uspela in si dopovedovala, da moram ostati mirna in začela uživati. Bilo je nepozabno.

 

PITJE PIVA

Za marsikoga pitje piva ni izziv. :) A zame je bilo to nekaj posebnega, ker nikoli ne pijem piva. A ker so ga vsi drugi pili in ostalih pijač ni bilo možno dobiti (razen lokalnega ruma), sem ga začela piti in postalo mi je všeč.

 

Tako se je moje potovanje, ki je bilo seveda zelo prijetno, avanturistično in nenavadno, zabeležilo v moj spomin predvsem po tem, sem se morala velikokrat soočiti s strahom. Ugotovila sem, da zmorem iti preko njega in lastnih predsodkov, zato mi je tudi uspelo.

 

In to je tisto kar mi je dalo še posebno moč takrat in sedaj. Sem bolj odločna in pomirjena in komaj čakam, da grem ponovno sama na potovanje. Želim si avanturističnih podvigov, ki me bodo povlekli iz cone udobja, ker vem, da bo nepozabno, kot je bilo sedaj. Nič več me ne more presenetiti. Haha.

 

 

Sorodni:

    -30%
    Organska krema<p>Čokolada
    Enkratna negovalna krema za telo na osnovi kakavovega masla, gela aloe vera eteričnih olj kožo navlaži in jo pusti svilnato gladko. Njen čudovit vonj po čokoladi izboljša razpoloženje.
    Stara cena z DDV:
    od 11,28 €
    Akcijska cena z DDV:
    od 7,90 €
    Najnižja cena v 30 dneh
    od 6,15 €
    -20%
    Kakavovo maslo v ploščici <P>z zlatimi bleščicami in pomarančo 60g
    Top izdelek letošnjega poletja! Ploščica v obliki srčka vsebuje hladno stiskano kakavovo maslo, eterično olje sladke pomaranče in bleščice, ki nam podarjajo zdrav, zapeljiv in porjavel videz.
    Stara cena z DDV:
    13,79 €
    Akcijska cena z DDV:
    11,04 €
    Najnižja cena v 30 dneh
    8,28 €

    Povezane novice

    Že dolgo se izogibam trgovinskim čistilom. Za čiščenjev glavnem uporabljam sodo bikarbono, boraks, eterična olja in kis ... za pranje perila pa sem do nedavnega uporabljala večinoma kupljene praške. Pred nekaj tedni sem začela preverjati, kateri recept za najboljši pralni prašek je najboljši. Po 4 tednih imam zmagovalca, ki resnično deluje!

    Piškotki za analitiko
    Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
    Piškotki za družabna omrežja
    Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
    Piškotki za komunikacijo na strani
    Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
    Piškotki za oglaševanje
    So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
    Kaj so piškotki?