Lola je takoj postala družinski član. Vsi jo obožujemo in si ne predstavljamo življenja brez nje.

A Lola ima tudi posebne potrebe. Je izjemno občutljiva in prestrašena. 

Zavedam se, a se veliko psov boji pokov in drugih glasnih zvokov, a Lola je glede teh stvari na popolnoma drugačnem nivoju. Boji se veliko stvari, večinoma vseh glasnih stvari, vetra … 

Boji se tudi drugih ljudi. Pogosto ima stiske, ko je sama doma. Posledično je veliko zgrizla in uničila kar nekaj stvari. Nekoč sem jo našla celo v pralnem stroju.

UČI NAS STRPNOSTI

Poskusili smo vse, kar se da, da bi ji pomagali. O tem, kako smo omilili stanje, bom povedala malce kasneje.

Najprej moram poudariti, da je Lola naša učiteljica. Zaradi njeni neobičajnih navad in obnašanja, sem postala veliko bolj potrpežljiva. Vedno bolj mi je jasno, da tudi če nekaterih stvari ne razumem, ne obsojam. 

Tako kot Lola, vsak od nas bije svoje bitke. Včasih reagiramo drugače kot večina. 

Včasih se nam zdijo težave drugih popolnoma trivialne, oni pa doživljajo velike stiske. Naučila sem se, da ne podcenjujem težav drugih, saj nikoli ne vem, kakšno je ozadje in koliko jim določene stvari pomenijo.

Ko naredi kaj narobe, ne reagiram burno, ker s tem nič ne dosežem. Podobno je pri ljude.

Zadnje čase veliko več ljudi govori o mentalnem zdravju. To se mi zdi izjemno pomembno.

Kljub temu, da ima Lola določene težave, je ne bi zamenjala. Imeti psa je privilegij, odgovornost, a hkrati daje toliko ljubezni, veselja in sreče.

Lola se stisne k meni, hodi z mano na sprehode, tek ... me razveseljuje z ljubkimi dejanji in je rada z nami. Psi so super za mentalno zdravje. 

KAKO SMO JI POMAGALI OMILITI  TEŽAVE?

Po vseh posvetovanjih s strokovnjaki, terapijah in drugih oblikah pomoči, sem ugotovila, da anksioznemu psu najbolj pomaga:

• stabilno okolje, kjer se počuti varno,
• čim manj sprememb, ki bi vplivale nanjo,
• klasična glasba,
• družba domačih.
• rutina,
• aromaterapija (uporabljam kar Chill out ali Sleep Well, da lažje zaspi).

Vdihavanje takšnih olj pomiri in sprošča.

Predvsem pa je nujno, da smo potrpežljivi in da razumemo, da je vsak pes nekaj posebnega. Tako kot ljudje.