Po 50 letih še vedno zaljubljena [čudovita zgodba]

To ni članek o kozmetiki, ampak lepih stvareh v življenju, ki ga preprosto moram deliti z vami.

Sedela sem pri večerji in slišala smeh Pogledala sem proti mizi zraven mene in videla par, star malo čez 70 let, ki sta igrala Človek ne jezi se.

Mož je ženi že 3. izrinil figuro in iz srca sta se smejala. Pravzaprav tako močno, da sta vsem v koči pričarala nasmeh na obraz.

Jedla sta joto, si razdelila steklenico piva in pri sebi nista imela telefonov (kot vsi mi … kot da je ob osmih zvečer nekaj tako pomembnega, da ga moramo imeti tudi pri večerji).

Začeli smo se pogovarjati in omenila sem, da je zelo lepo videti, kako se zabavata.

"To se pa večino časa. Življenja ne jemljeva preveč resno."

“A vas je spet premagal,” sem vprašala.

“Ja, ampak doma jaz vedno njega. V gorah ima srečo,” je odgovorila.

Kasneje sem izvedela, da sta oba v pokoju, družabne igrice se igrata skoraj vsak dan in sta pogosto v gorskih kočah, kjer imata mir in uživata v naravi.

Ko se je pogovor nadaljeval, sta povedala, da sta resnično srečna. Eden od razlogov je, da nikoli nista želela drug drugega spreminjati.

Rastla sta skupaj, z lastnimi rokami zgradila večino hišice, imata otroka in enega vnuka, ki ga obožujeta. Imela sta težave, kot vsi mi. A sta kupaj rastla.

“Veste, moj mož je zelo progresiven,” je rekla. “Sem želela delati, pa me je podpiral. Že takrat sva si razdelila hišna opravila in sva bila ob zadovoljna.”

Prijela ga je za roko in dodala: “Male stvari so pomembne. O tem vsi govorijo, a midva to dejansko počneva. Ko igrava Človek ne jezi se, ne misliva na druge stvari. Sva v trenutku. Ker ne veva, koliko jih imava pred sabo, vse izkoristiva. Pomembni so nama skupni zajtrki. Uživava v vsakem grižljaju. Pa najini sprehodi. Pred korono sva hodila na plesni tečaj. Oba sva bolj lesena, a sva se imela super. 2x na teden greva v eno gostilnico ob reki in pojeva štruklje. Nimava vikenda, kamor bi šla, zato hodiva spat v gorske koče. To so stvari, ki so nama pomembne. Jaz gledam žajfnice na televiziji, on pa ne. Čeprav ne vem, če je to res. Sedi zraven mene in bere knjigo, ampak jaz vidim, da spremlja, kaj je po TV.”

Vsi smo se nasmejali, ko je rekel: “Ne, to pa res ne!”

Začela sem razmišljati, kako prav ima.

Zelo delam na sebi, a še vedno imam velikokrat težavo ostati v trenutku.

Ljudje toliko stvari delamo, ne da bi jih res začutili.

Hitro pojemo, ker se nam mudi delati.

Vedno se nam nekam mudi.

Kupimo si novo kremico in se hitro namažemo, ne da bi uživali pri tem.

Ko končno dosežemo cilj, že hitrimo k drugemu.

Želimo spreminjati svoje partnerje, družinske člane … a v resnici moramo spremeniti sebe in svojo percepcijo.

Moj cilj je, da bom pri 70. še vedno z mojim partnerjem, uživala v vsakem trenutku.

Našim sledilcem in strankam želim podobno - resnično srečo.

In ko kupite naš proizvod, uživajte v nanašanju, vonjajte, pustite naravi, da vam pomaga.