Še vedno se družim s prijateljicami in to je najboljša terapija …

Ne bom se preveč pritoževala, ker navsezadnje sem zdrava, imam družino, službo in streho nad glavo.

Za te stvari sem izjemno hvaležna, ampak …

Ni lahko in mislim, da ni nič hudega, če to povem jasno in glasno. Zagotovo ne doživljam takšnih šokov kot zdravstveni delavci (zelo jih spoštujem), ampak dejstvo je, da doživljamo stres. 

Prav tako pa vsak na svoj način reagira na določeno situacijo, kar je normalno in prav.

Jaz priznam, da moram biti zelo proaktivna pri obvladovanju stresa. Poskušam vsak dan meditirati, prakticiram čuječnost, pomagam si z aromaterapijo in hodim na sprehode.

Resnično si ne predstavljam, v kakšnem stanju bi bila, če ne tega počela …

Dejstvo je, da šola na daljavo ni lahka, sploh če moraš z otroki ves čas sedeti in jim razlagati snov. Moja dvojčka sta ravno v tistih letih, ko potrebujeta pomoč.

In naše šolanje zagotovo ni videti kot v filmu Moje pesmi, moje sanje. :) 

“Zakaj moramo to delati?”
“A bom kdaj v življenju to potreboval?”

“Mami, a lahko jutri?”

“Ooooojooooj, ne da se mi.”

“Tega ne bom delal.”

O živčki, živčki. :)

Potem je tu še delo, ki ga naravnost obožujem, a je pri dveh otrocih včasih kar izziv narediti vse, kar sem si zastavila. Zato delam zvečer in ponoči.

O vsakdanjih težavah in izzivih sploh ne bom. :) Zdi se, kot da se vsak teden zgodi nekaj zanimivega. 

In ena najboljših terapij je nedeljsko druženje z mojima najboljšima prijateljicama.

Ko govorim o druženju, mislim na Skype druženje. Vsaka je na svojem koncu državi in na žalost se ne smemo videti. 

Vsako nedeljo zvečer se dobimo na Skypeu s kozarcom vina (ali gina), kamero in slušalkami ... udobno na kavču.

Smejemo se, jočemo, povemo si največje strahove in se vzpodbujamo. Po vsakem pogovoru se počutim 10 kilogramov lažja, bolj sproščena in srečnejša.

Res je, da imam včasih toliko dela, da razmišljam, da bi zmenek odpovedala, a to nikoli ni dobra ideja.

Vsem ženskam priporočam, da ne izgubijo stika s prijateljicami. Tipkanje po messengerju ni dovolj.  

Tudi če vas čaka delo, posoda … naj počaka! :)

Če so prijateljstva pristna, ni boljše terapije. :)