Loukas, moj prijatelj in sorodna duša
Zadnji dopust mi je resnično ostal v spominu. Pa ne samo po tem, da smo imeli vsak dan veter in smo kajtali praktično cel dan, pa po izjemni grški hrani, dobri družbi in vsem ostalem, ostal mi je v spominu po izjemnem prijatelju, človeku in sorodni duši, ki sem ga našla na tem otočku – to je Loukas.
Loukasa sem spoznala že v dobre pol ure po prihodu na Rhodos. Taxi naju je pustil malo naprej od kajtarskega centra in tam naju je pričakal gospod, ki se mi je na prvi pogled zdel bistveno starejši, kot je v resnici. On je bil najin gostitelj, oziroma lastnik izjemnih butičnih bungalovov sredi oaze različnih sadnih dreves, palm, zelišč, grmovnic in vrtnic.
Pokazal nama je najin bungalov, ki je bil slikovit, opremljen z njegovimi slikami, skulpturami in poslikavami, rožami, kamni in vgrajeno posteljo. V sobi je bilo tudi vsepovsod veliko ogledal, ki so slikovito in optično povečali prostor.
Bungalov nama je bil takoj zelo všeč in seveda sva si želeli prvo preiskusiti tuš, po dolgi in vroči poti. Vendar naju je povabil na kavo in pomarančni kolač in sva morali še nestuširani iti k njemu na vrt, kjer smo počasi začeli debatirati in po cca pol ure, čas ni bil več relavanten.
Pogovor z Loukasom je bil tako preprost, prijeten, povezan, sproščen, da sem imela občutek, da sem prišla k staremu prijatelju. Govorila sva 3 ure in potem sva se končno za trenutek ustavila. V smehu sem mu rekla, da morava pustiti nekaj tem za pogovor še za naslednjih 14 dni… in tako se je začelo spoznavanje izjemnega človeka z bogato zalogo življenskih izkušenj.
Njegove neštete izkušnje ter zgodbe mi je pripovedoval dopoldne ob zajtrku oziroma zvečer ob skupnih večerjah. Veliko sva imela skupnih pogledov o načinu mišljenja, življenju samem, o tem, kako kratko je naše poslanstvo na tem planetu in kako pomembno je kako si ga predvsem sami skreiramo. Na tem področju sva si bila zelo enotna in kljub starostni razliki sem imela občutek, da sem našla sorodno dušo po mišljenju in načinu življenja.
Loukas je bohem, umetnik in nežna duša z velikim srcem. Ukvarja se z notranjim designom in projektiranjem hotelov, palač, galerij, kavarn, stanovanj… njegovo delo je izjemno, posebno, zelo barvito s pridihom grške tradicije in izjemnga stila. Kombinira stare predmete, ki jih z lahkoto vkomponira v modern stil za preprost vendar izjemen vtis. Njegovi naročniki so bili največji hoteli in tudi manjše kavarne. Dela s srcem, z dušo in grškim temperamentom. Njegovo delo in pa ženske so ga popeljale v svet. Bil je 11 zaročen ter trikrat poročen in ločen, ima hčerko o kateri tudi veliko govori, čeprav jo le poredko vidi.
Njegova prva žena je bila Švedinja, druga Švicarka in zadnja Nemka- Suzzane in o njej je govoril največ…Z njimi je doživel veliko lepih trenutkov, vendar je svoje življenje živel polno, strastno, temperamentno in glede na njegov videz bi rekla, da se marsikatera ženska ni mogla upreti temu zanimivemu moškemu, še posebno v mlajših letih. Loukas je drugačen od ostalih Grkov že po tem, da je bolj svetle polti, las in modrih oči. Ima tipičen južnaški temperament, se pravi, da zna ženski malo polaskati, ji dati vedeti, da je zanj edina, tudi če je bilo pri njemu to samo za kratek čas.
Čas pri Loukasu ni več pomemben. Sedaj ga ima dovolj in dostikrat pravi, da ravno zaradi tega veliko premišljuje in se spominja svojega polnega življenja. Družbo mu delata dva psa in sicer Mr. Loukas in Mr. Plouton. Zanimivo je kako vedno, ko govori o živalih, le te poimenuje z Mister in tako smo na njegovem vrtu spoznali žabico Mr. Georga pa njegovega bratranca Mr. Nikosa.. Takoj sem njegov stil izražanja, govorenja in zgodbic prevzela in se v marsikaterii stvari našla tudi sama.
Pomembno vodilo najinih neskončnih pogovorov mi je bilo ravno to, da si kreiramo svojo pot sami, da si ne izberemo staršev sami (na to temo sva imela veliko nočnih pogovorov) in da je od nas odvisno kakšne volje smo, ne glede na vse okoli nas ter da moramo živeti polno, spoznavati nove ljudi in se ne preveč obremenjevati z nepomembnimi stvarmi. O tem je bilo zelo enostavno govorit in strinjatii, seveda pa vsakdo živi svoje življenje tako, kot najbolje zna.
Moram pa poudariti še njegov izjemen talent za kuhanje, saj naju je z Zoe razvajal s gurmanskimi specialitetami morske in druge hrane, ki je bila vedno odlična. Zraven je vedno ponudil tudi alkoholno žganje Suma (oziroma sumica, kot smo rekli s pomanjševalnico – nisem vedela, da tudi grki uporabljajo veliko pomanjševalnic). Sumica ima posebno mesto pri Loukasu, saj jo ponudi prav vsakemu, ki pride na obisk in žaljivo je ne spiti vsaj en mali kozarček z njim. Zanimivo je tudi kako ob nazdravljanju vedno reče Merry Christmas in ne recimo Jamas oziroma Cheers ali Na zdravje po slovensko.
Njegova razlaga tega je, da bi morali ljudje živeti vsak dan tako, kot za Božič; se veseliti, obdarovati z lepimi besedami ali dejanji in prosljavljati vsak dan sproti.
In s tem se strinjam Loukas; Merry Christmas, my friend:)
And see you soon.
Loukas, moj prijatelj in sorodna duša
Zadnji dopust mi je resnično ostal v spominu. Pa ne samo po tem, da smo imeli vsak dan veter in smo kajtali praktično cel dan, pa po izjemni grški hrani, dobri družbi in vsem ostalem, ostal mi je v spominu po izjemnem prijatelju, človeku in sorodni duši, ki sem ga našla na tem otočku – to je Loukas.
Loukasa sem spoznala že v dobre pol ure po prihodu na Rhodos. Taxi naju je pustil malo naprej od kajtarskega centra in tam naju je pričakal gospod, ki se mi je na prvi pogled zdel bistveno starejši, kot je v resnici. On je bil najin gostitelj, oziroma lastnik izjemnih butičnih bungalovov sredi oaze različnih sadnih dreves, palm, zelišč, grmovnic in vrtnic.
Pokazal nama je najin bungalov, ki je bil slikovit, opremljen z njegovimi slikami, skulpturami in poslikavami, rožami, kamni in vgrajeno posteljo. V sobi je bilo tudi vsepovsod veliko ogledal, ki so slikovito in optično povečali prostor.
Bungalov nama je bil takoj zelo všeč in seveda sva si želeli prvo preiskusiti tuš, po dolgi in vroči poti. Vendar naju je povabil na kavo in pomarančni kolač in sva morali še nestuširani iti k njemu na vrt, kjer smo počasi začeli debatirati in po cca pol ure, čas ni bil več relavanten.
Pogovor z Loukasom je bil tako preprost, prijeten, povezan, sproščen, da sem imela občutek, da sem prišla k staremu prijatelju. Govorila sva 3 ure in potem sva se končno za trenutek ustavila. V smehu sem mu rekla, da morava pustiti nekaj tem za pogovor še za naslednjih 14 dni… in tako se je začelo spoznavanje izjemnega človeka z bogato zalogo življenskih izkušenj.
Njegove neštete izkušnje ter zgodbe mi je pripovedoval dopoldne ob zajtrku oziroma zvečer ob skupnih večerjah. Veliko sva imela skupnih pogledov o načinu mišljenja, življenju samem, o tem, kako kratko je naše poslanstvo na tem planetu in kako pomembno je kako si ga predvsem sami skreiramo. Na tem področju sva si bila zelo enotna in kljub starostni razliki sem imela občutek, da sem našla sorodno dušo po mišljenju in načinu življenja.
Loukas je bohem, umetnik in nežna duša z velikim srcem. Ukvarja se z notranjim designom in projektiranjem hotelov, palač, galerij, kavarn, stanovanj… njegovo delo je izjemno, posebno, zelo barvito s pridihom grške tradicije in izjemnga stila. Kombinira stare predmete, ki jih z lahkoto vkomponira v modern stil za preprost vendar izjemen vtis. Njegovi naročniki so bili največji hoteli in tudi manjše kavarne. Dela s srcem, z dušo in grškim temperamentom. Njegovo delo in pa ženske so ga popeljale v svet. Bil je 11 zaročen ter trikrat poročen in ločen, ima hčerko o kateri tudi veliko govori, čeprav jo le poredko vidi.
Njegova prva žena je bila Švedinja, druga Švicarka in zadnja Nemka- Suzzane in o njej je govoril največ…Z njimi je doživel veliko lepih trenutkov, vendar je svoje življenje živel polno, strastno, temperamentno in glede na njegov videz bi rekla, da se marsikatera ženska ni mogla upreti temu zanimivemu moškemu, še posebno v mlajših letih. Loukas je drugačen od ostalih Grkov že po tem, da je bolj svetle polti, las in modrih oči. Ima tipičen južnaški temperament, se pravi, da zna ženski malo polaskati, ji dati vedeti, da je zanj edina, tudi če je bilo pri njemu to samo za kratek čas.
Čas pri Loukasu ni več pomemben. Sedaj ga ima dovolj in dostikrat pravi, da ravno zaradi tega veliko premišljuje in se spominja svojega polnega življenja. Družbo mu delata dva psa in sicer Mr. Loukas in Mr. Plouton. Zanimivo je kako vedno, ko govori o živalih, le te poimenuje z Mister in tako smo na njegovem vrtu spoznali žabico Mr. Georga pa njegovega bratranca Mr. Nikosa.. Takoj sem njegov stil izražanja, govorenja in zgodbic prevzela in se v marsikaterii stvari našla tudi sama.
Pomembno vodilo najinih neskončnih pogovorov mi je bilo ravno to, da si kreiramo svojo pot sami, da si ne izberemo staršev sami (na to temo sva imela veliko nočnih pogovorov) in da je od nas odvisno kakšne volje smo, ne glede na vse okoli nas ter da moramo živeti polno, spoznavati nove ljudi in se ne preveč obremenjevati z nepomembnimi stvarmi. O tem je bilo zelo enostavno govorit in strinjatii, seveda pa vsakdo živi svoje življenje tako, kot najbolje zna.
Moram pa poudariti še njegov izjemen talent za kuhanje, saj naju je z Zoe razvajal s gurmanskimi specialitetami morske in druge hrane, ki je bila vedno odlična. Zraven je vedno ponudil tudi alkoholno žganje Suma (oziroma sumica, kot smo rekli s pomanjševalnico – nisem vedela, da tudi grki uporabljajo veliko pomanjševalnic). Sumica ima posebno mesto pri Loukasu, saj jo ponudi prav vsakemu, ki pride na obisk in žaljivo je ne spiti vsaj en mali kozarček z njim. Zanimivo je tudi kako ob nazdravljanju vedno reče Merry Christmas in ne recimo Jamas oziroma Cheers ali Na zdravje po slovensko.
Njegova razlaga tega je, da bi morali ljudje živeti vsak dan tako, kot za Božič; se veseliti, obdarovati z lepimi besedami ali dejanji in prosljavljati vsak dan sproti.
In s tem se strinjam Loukas; Merry Christmas, my friend:)
And see you soon.
Sorodni:
Povezane novice
Živjo,
danes bi rada pisala o maslu, ki ga po domače rečeno "prekladam" iz ene sobe v drugo. Gre ze kokosovo maslo, ki ima toliko neverjetnih lastnosti, da si brez njega ne predstavljam vsakdana.
