Po maminih stopinjah: Moja hči Zoe

Delo pozna že od lanskega leta je že takoj v ponedeljek naredila seznam delavnih nalog. Zelo jo veseli delo z ljudmi, zato je sama predlagala, da bo pomagala tako pri sprejemu strank in naročilih, kakor tudi pri sprejemanju klicev in naročil.  

Izredno sem ponosna na mojo Zoe, ker je tako samoiniciativna in ima prirojene delovne navade in izreden občutek za ljudi. Komunikacija preko telefona ali v trgovinici ji ne dela nikakršnih težav. Edini problem, ki ga ima je to, da bi želela vse stvari vedeti takoj, kar pa je seveda izredno težko, saj je vsakdo, ki je na novo prišel k nam, potreboval kar nekaj časa, da je osvojil vse izdelke in ostale stvari, ki so povezane z vprašanji in naročili kupcev. V večini primerov se izredno dobro znajde, v kolikor pa ji zmanjka informacij, pa se takoj obrne na nekoga izmed nas. Seveda ji je v pomoč tudi to, da naše izdelke kar dobro pozna, ker večino uporabljamo doma.

Dela hitro, vestno in dobro ter takoj, ko ji zmanjka, pride vprašati s čim lahko nadaljuje. Predlagala nam je tudi kar nekaj stvari, za kar nikoli nimamo časa; npr. pospravljanje in sortiranje papirjev v moji pisarni. Za to sem ji hvaležna, ker to je res delo, ki ga nekako stalno prestavljam in seveda posledično vse stvari, ki po nekem času v neredu ležijo naokrog. 

V vmesnem času pa nam pomaga pri pakiranju različnih kompletkov, npr. aroma nakitu in difusorjih, kjer moraš biti natančen in skrbno spakirati vse v en paktek. In sortiranju izdelkov v trgovinici, klicanju neplačnikov, pripravi idej za nove objave na Facebooku in Instagramu ter pomoči pri snemanju. Upam, da bova v tem času, ko bo Zoe z nami posneli več izdelkov, njihovo uporabo in s tem navdušili kakšnega novega potencialnega kupca.

Če bo res šla po mojih stopinjah in prevzela mogoče vodenje podjetja je še nekoliko prerano govoriti. Njene želje so študij stomatologije in v kolikor bo uspešna pri svojem nadaljnjem šolanju in študiju, ji seveda nikakor ne bomo oporekali. V kolikor pa bi pokazala željo po nadaljevanju podjetniške poti, pa bom nekega dne tudi izredno zadovoljna in ponosna, da se bo moje poslanstvo nadaljevalo v družinskih rokah – pa predvsem vem, da če do tega pride, je potrebno mlade naučiti in nato znati spustiti, da imajo svoje poslanstvo v svojih vajetih.